Domene

Ko v zgornjo vrstico brskalnika vtipkate spletni naslov, pravzaprav vtipkate domeno. Ta je sestavljena iz imena (npr. »hitronasplet«), pike ter domenske končnice (npr. »si«). Domena preslika IP naslov v znakovno obliko. Vsak strežnik ima namreč svoj IP naslov, nanj pa so usmerjena spletna mesta. Vsako spletno mesto tako lahko obiščemo tudi z vnosom IP številke, a ker si toliko številk ne bi nihče zapomnil, se uporabljajo domene v znakovni obliki. Vsebujejo lahko črke, številke, vezaj in, odvisno od domenske končnice, tudi nekatere posebne znake.

Nacionalne in generične domenske končnice

Domenske končnice delimo na generične in nacionalne. Najlažje jih ločimo po dolžini zapisa, saj so vse nacionalne končnice sestavljene iz zgolj dveh črk. Za nacionalne vrhnje domene se uporablja kratica ccTLD (ang. country code top-level domain).

Primeri nacionalnih končnic:

si (Slovenija)
it (Italija)
at (Avstrija)
de (Nemčija)
eu (Evropska unija)
uk (Velika Britanija)
us (ZDA)

Vsaka domenska končnica oz. vrhnja domena ima svojega vrhovnega registrarja, ki z domeno upravlja, določa pravila ipd. Vrhovni registrar nacionalne domene SI je Akademska in raziskovalna mreža Slovenije ali krajše Arnes.

Za generične vrhnje domene se uporablja kratica gTLD (ang. generic top-level domains).

Prve generične domenske končnice so bile:

gov (government)
edu (education)
com (commercial)
mil (military)
org (organization)
net (network)
int (international)

V začetku leta 2014 so se pričele pojavljati tudi številne druge generične domene, za katere se v praksi uporabljata dva izraza: »premium domene« ali pogosteje »nove gTLD domene«.

Mednje sodijo npr. naslednje:

guru
ninja
farm
lol
recipes
shoes
xyz

Najbolj priljubljena domena: COM

.com je daleč najbolj priljubljena domenska končnica. Ob koncu septembra 2015 je bilo po podatkih Verisign registriranih več kot 120 milijonov .com domen. Na drugem mestu je bila nacionalna domena .tk (Tokelau – eden od teritorijev Nove Zelandije). Razlog za njeno priljubljenost je, da je domena brezplačna. Sledita domeni .de in .net, vsakih izmed njiju je registriranih približno 15 milijonov.

Prikaz števila registriranih vrhnjih domen ob koncu 3. četrtletja 2015.

Domena .com med uporabniki spleta uživa tudi najvišjo stopnjo zaupanja. Njena priljubljenost pa še vedno raste, na kar kaže tudi dejstvo, da večina modernih mobilnih naprav vsebuje tipko .com. To je torej še dodaten razlog, zakaj registrirati domeno .com.

Registracija, podaljšanje in prenos domene

Če želite imeti svojo domeno, jo boste morali najprej registrirati. Registracija domene je kratkotrajen in preprost postopek, ki ga opravimo pri registrarju domen. Domeno lahko registriramo pri domačem ali tujem registrarju, pri odločitvi pa moramo predvsem upoštevati stroške. Prav tako pa se je pred registracijo smotrno prepričati glede kakovosti naročniškega centra, možnosti upravljanja z domeno ter odzivnosti podporne službe registrarja. Domeno lahko registriramo za minimalno obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje, npr. za .si domene najdaljše možno obdobje zakupa znaša pet let.

Če domeno želimo obdržati, jo moramo pred potekom podaljšati. Sicer jo lahko podaljšamo tudi nekoliko po poteku (npr. če na podaljšanje domene pozabimo), vendar so s tem lahko povezani dodatni stroški. In kako domeno podaljšati? Registrar nas bo pred potekom domene po e-pošti, katere naslov smo vnesli ob registraciji domene, obvestil. Prav tako lahko datum poteka preverimo v naročniškem centru na spletni strani registrarja ali s pomočjo WHOIS vmesnika. Ko plačamo znesek za podaljšanje, jo registrar pri vrhovnem registrarju podaljša.

Kdaj bo potekla vaša domena, lahko pogledate tudi s pomočjo WHOIS vmesnika.

Domeno lahko tudi prenesemo k drugemu registrarju ali na drugega nosilca. V obeh primerih gre za prenos domene, zato moramo biti pri razlagi registrarju, kaj sploh želimo, natančni. Prenos domene k drugemu registrarju je običajno brezplačen, za celoten postopek pa poskrbi novi registrar. Pri nekaterih vrhnjih domenah velja, da moramo hkrati s prenosom domeno tudi za dodatno leto podaljšati. To npr. velja pri .com in .net domeni, medtem ko nam .si domene ob prenosu ni potrebno podaljšati.

S prenosom domene je povezan tudi izraz EPP koda – to je avtorizacijska koda, ki dokazuje lastništvo domene, in je potrebna za uspešno izveden prenos domene.

Nasveti za izbiro in registracijo domene

Nameravate registrirati domeno? Da ne bo prišlo do težav in razočaranj, navajamo nekaj nasvetov, ki vam bodo prišli prav tako pri izbiri imena domene in domenske končnice kot tudi pri sami registraciji domene.

Ime domene ima velik vpliv na zaznavanje spletne strani, podjetja ali blagovne znamke s strani obiskovalcev. Izberite ime, ki si ga bo preprosto zapomniti, obenem pa naj ne bo predolgo.
Vezaji, predvsem pa številke in šumniki v domeni, so slaba praksa. Če se le da, se izognite vsem, vsekakor pa vsaj šumnikom, saj vam lahko povzročajo težave s pošiljanjem in prejemanjem elektronskih sporočil, prav tako pa jih spletni uporabniki niso vajeni.
Za potrebe spletne strani v slovenskem jeziku registrirajte vrhnjo domeno .si, .com ali .net. Če so vse tri zasedene, poiščite drugo domensko ime. V kolikor pa nikakor ne želite drugega imena, registrirajte vrhnjo domeno .eu.
Poskrbite, da bo registracija domene opravljena takoj, saj vas v nasprotnem primeru lahko kdo prehiti. Priporočamo vam, da plačate s kreditno kartico, Paypalom ali Moneto, ne pa prek UPN obrazca, saj bo tako transakcija zabeležena šele naslednji dan.
Spletno gostovanje je dobro zakupiti tam, kjer ste registrirali domeno, ni pa nujno. Dobro je zato, da imate obe storitvi pri istem ponudniku in da vsako leto plačate le en račun. Poiščite registrarja, ki ima v lasti kakovostne in hitre strežnike ter prijazno in odzivno tehnično podporo.
Če ste prepričani, da boste domeno uporabljali dlje časa, jo registrirajte za več let. S tem se boste za nekaj let izognili možnosti, da bi domeno pozabili podaljšati, imeli boste manj transakcijskih stroškov, in tudi sicer boste prihranili, saj so cene za večletno registracijo nižje. Tudi algoritem razvrščanja iskalnih rezultatov v spletnem iskalniku Google naj bi upošteval, do kdaj je domena registrirana. Dlje kot je, bolj vidna bo vaša spletna stran.